Predsednik Ši Džinping je v novoletnem nagovoru obljubil blaginjo za vse in pozval k okrepitvi prizadevanj za spodbujanje gospodarske rasti ter tehnološkega napredka. Poudaril je tudi neustavljivo ponovno združitev s Tajvanom in izpostavil dosežke Kitajske na področju umetne inteligence.

Kremelj analizira mirovni načrt, ki ga je prinesel posebni odposlanec ruskega predsednika po srečanju v Miamiju. Ruski predsednik Vladimir Putin je zatrdil, da Rusija v celoti zagotavlja obrambne in varnostne izdatke. Ruska zgodovinarka Irina Šerbakova pa ocenjuje, da je Rusija pod Putinom manj stabilna kot Sovjetska zveza.

V torek se je zaključil 15. plenum 13. centralnega komiteja vietnamske komunistične partije po dveh dneh intenzivnega dela. Udeleženci so dosegli visoko stopnjo soglasja in kakovosti pri vseh točkah dnevnega reda.

Dimitris Koutsoumbas poudarja, da je Komunistična partija zavestna in organizirana predhodnica delavskega razreda, ki se bori za strmoglavljenje kapitalizma in izgradnjo socialistično-komunistične družbe. Članek razpravlja o privlačnosti socialističnih idej, kljub zgodovinskim neuspehom, pri čemer omenja vzpon socialističnih gibanj, kot je Demokratični Socialisti Amerike (DSA), in njihove uspehe na volitvah v ZDA.

Novoizvoljeni predsednik Čila, José Antonio Kast, se je v Buenos Airesu srečal z argentinskim predsednikom Javierjem Mileijem. Po srečanju je Kast poudaril, da pričakuje zelo dobre odnose med državama, na ravni, ki jih še ni bilo. Kast je izrazil zaupanje v prihodnje dvostranske vezi, Milei pa ga je navdušeno sprejel.

José Antonio Kast, desničarski politik, je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu s približno 58 odstotki glasov. Kast nasprotuje pravici istospolnih parov do poroke in želi to pravico odvzeti.

Hongkonško sodišče je nekdanjega medijskega mogula Jimmyja Laija, znanega kritika Pekinga, spoznalo za krivega v odmevnem sojenju, ki temelji na zakonu o nacionalni varnosti. Lai se je iz otroškega delavca prelevil v milijarderja in uporabil svoje bogastvo za promocijo demokracije, kar ga je pripeljalo v konflikt z oblastmi v Pekingu.

Desničarski politik José Antonio Kast, nemškega porekla, je v drugem krogu predsedniških volitev v Čilu premagal komunistično kandidatko Jeannette Jara. Kast je zmagal s poudarkom na večji varnosti in strogi migracijski politiki, kar nakazuje politični preobrat v državi.

José Antonio Kast, konservativni kandidat nemškega porekla, je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu. Kast je znan po svojem nasprotovanju brazilskemu predsedniku Luli in ga označujejo kot podpornika Pinochetovega režima.

Ultradesničarski kandidat José Antonio Kast je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu in premagal levičarsko kandidatko Jeannette Jara. Njegova zmaga se šteje kot del trenda zmag desnice v Latinski Ameriki, vključno z Argentino. Jara je po porazu nagovorila svoje podpornike.

Medijski mogotec Jimmy Lai je bil spoznan za krivega treh obtožb v zvezi z nacionalno varnostjo. Sodišče je ugotovilo, da je Lai želel destabilizirati vladavino Komunistične partije in pozival k sankcijam. Glavni izvršni direktor John Lee je pozdravil sodbo in dejal, da ohranja temeljne vrednote Hongkonga.

Lan Tianli, nekdanji predsednik avtonomne regije Guangxi Zhuang na Kitajskem, je bil izključen iz Komunistične partije in odpuščen iz javne službe. Obtožen je "kršenja novih razvojnih načel in zahtev za visokokakovosten razvoj" ter ustvarjanja osebne moči. Preiskava proti Lan Tianliju se je začela maja.

Kitajski predsednik Si Džinping je ukazal vzpostavitev dolgoročnega mehanizma za upravljanje interneta in okrepljen nadzor nad spletnimi platformami ter blogerji. Poudaril je potrebo po odločnem boju proti spletnemu kaosu.

Nova demokracija je obtožila opozicijo, da se je s šovom umaknila iz preiskovalne komisije OPEKEPE, medtem ko jo je Nikos Androulakis obtožil, da ustvarja toksično ozračje in prikriva afero OPEKEPE, ker naj bi "režirala pobeg 'Frapeja'". Pavlos Marinakis je Androulakisa obtožil laganja in napada na Lazaridisa, medtem ko je Androulakis Novo demokracijo označil za nevarne avanturiste.

Po prvem krogu predsedniških volitev v Čilu, v katerem je kandidatka leve vlade le za las zmagala, se država sooča z obratom v desno.

V Čilu so potekale prve predsedniške volitve leta 2025. V drugi krog, ki bo decembra, sta se uvrstila Jeannette Jara in José Antonio Kast. Čilski volilni servis je objavil preliminarne rezultate predsedniške tekme.

Bhim Rawal se bo v sredo pridružil Nepaljski komunistični stranki na slovesnosti v Državnem zboru. Program združevanja strank bo potekal v sredo popoldne.

Kitajska si je zastavila ambiciozen cilj: do leta 2030 povečati svoje gospodarstvo na 170 bilijonov juanov (približno 23,9 bilijona dolarjev). Za dosego tega cilja bo potrebna povprečna letna stopnja gospodarske rasti okoli 4 % do leta 2030, brez upoštevanja inflacije. Uradna publikacija navaja, da bo povprečna letna gospodarska rast 4,17 % potrebna za dosego dolgoročnega razvojnega cilja do leta 2035, kar daje jasnejšo sliko o tem, kaj vlada šteje za uspeh.

Nekdanji župan Daniel Jadue je po formalni obtožbi izgubil pravico do glasovanja, kar je po navedbah Servela avtomatično povzročilo njegovo izključitev iz Komunistične partije Čila. Izguba volilne pravice namreč avtomatično izbriše posameznika iz registra članov političnih strank.

Kitajska je podaljšala svoj brezvizumski režim za državljane 45 držav do konca leta 2026. Ta politika vključuje 32 evropskih držav, Avstralijo, Novo Zelandijo, Japonsko, Južno Korejo in več držav iz Južne Amerike ter zalivske regije. Nova ureditev je bila objavljena s strani oddelka za konzularne zadeve kitajskega zunanjega ministrstva.

Indija se hitro uveljavlja kot globalno središče za izvoz storitev, pri čemer je njena stopnja rasti 14,8 odstotka presegla rast izvoza blaga, ki je znašala 9,8 odstotka. Medtem se je indijski izvoz blaga v šestmesečnem obdobju, ki se je končalo septembra, povečal za 3,02 odstotka na 220,12 milijarde USD, uvoz pa se je povečal za 4,53 odstotka na 375,11 milijarde USD, kar je povzročilo trgovinski primanjkljaj v višini 154,99 milijarde USD. Izvoz se je povečal v 24 državah, medtem ko se je izvoz v ZDA zmanjšal.

Kitajski voditelj Xi Jinping je na zaprtem srečanju Komunistične partije predstavil petletni načrt države, ki sovpada z obdobjem naraščajočih izzivov in negotovosti za Kitajsko. Načrt določa cilje države za prihodnjih pet let.

Kitajski predsednik Si Đinping je izvedel obsežno čistko v vojski, v kateri je bilo odpuščenih devet visokih vojaških uradnikov. Med njimi sta general He Veidong in admiral Miao Hua. Po poročanju medijev naj bi do čistke prišlo na zahtevo Sijeve soproge. Dva visoka vojaška voditelja sta bila izključena iz Komunistične partije in vojske zaradi obtožb o korupciji.

Kitajska je izključila drugega najvišjega generala He Weidonga in osem drugih visokih uradnikov iz vladajoče komunistične partije in vojske zaradi suma resne uradne zlorabe, povezane s korupcijo. He Weidong je bil podpredsednik Centralne vojaške komisije (CMC) in član Politbiroja.

Sébastien Lecornu je bil ponovno imenovan za premierja, vendar se sooča z močnim odporom pri oblikovanju nove vlade. Republikanci so glasovali proti udeležbi v njegovi vladi, kar mu otežuje sestavo kabineta. Opozicijske stranke napovedujejo nezaupnico, Socialistična stranka pa grozi s cenzuro, če ne bo ustavil pokojninske reforme.

Vietnamskemu disidentu Trinh Ba Phuongu so zaradi izražanja nasprotovanja vladajoči komunistični partiji v zaporu dosodili dodatnih 11 let za zapahi. Aktivisti za človekove pravice opozarjajo, da ta poteza poudarja strogo zatiranje vsakršne opozicije v državi.

Sodišče v provinci Jilin je nekdanjemu ministru za kmetijstvo in podeželje Tang Renjianu izreklo smrtno kazen s preložitvijo zaradi prejemanja podkupnin v višini več kot 38 milijonov ameriških dolarjev. Tang je priznal krivdo in izrazil obžalovanje za korupcijska dejanja.

V Nepalu se nadaljujejo protesti generacije Z zaradi prepovedi družbenih medijev in korupcije, ki so zahtevali že 34 življenj. Protestniki so za začasno premierko predlagali nekdanjo vrhovno sodnico Sushilo Karki. Razmere so povzročile krizni sestanek predsednika države. Protesti so izbruhnili zaradi nezadovoljstva z vladno politiko, gospodarskimi težavami in političnimi odločitvami, mladi pa zahtevajo obsežne politične reforme.

Po dveh dneh protestov proti korupciji, v katerih je bilo ubitih najmanj 22 ljudi, je nepalska vojska prevzela nadzor nad ulicami Katmanduja. Protestniki iz generacije Z si želijo, da bi nekdanji predsednik vrhovnega sodišča vodil začasno vlado. V Franciji in Indoneziji so prav tako potekali protesti zaradi političnih in gospodarskih razmer.

V Nepalu so se protesti zaradi prepovedi družbenih medijev stopnjevali, kar je povzročilo prevzem nadzora s strani vojske in razglasitev izrednega stanja. Protestniki so napadli sedež Komunistične partije v Katmanduju, zažigali zgradbo parlamenta in druge vladne poslopje. Vojska je prevzela nadzor nad mednarodnim letališčem Tribhuvan. Premier Oli je odstopil po več dneh nemirov.

LeBron James je postal prvi igralec lige NBA, ki je objavil esej v kitajskem državnem časopisu People's Daily, kar nakazuje na morebitno otoplitev odnosov med severnoameriško košarkarsko ligo in Pekingom po večletnem sporu. Ta poteza prihaja po letih hitre rasti lige NBA na Kitajskem, preden so se odnosi zaostrili.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija pripravljena okrepiti strateško partnerstvo s Kitajsko in okrepiti stike z Pekingom na visoki ravni. Hkrati se je Putin srečal s pakistanskim premierjem Shehbazom Sharifom v Pekingu.

Kitajska je obtožila Tajvan "blasfemije", ker zanika ključno vlogo komunistične partije v drugi svetovni vojni in poziva Tajvance, naj se izogibajo spominskim slovesnostim v Pekingu. Tajvan je obtožil Peking, da si lažno pripisuje zasluge, saj so večino bitk izvedle sile Republike Kitajske, ki so leta 1949 bežale. Tajvan je pozval ljudi, naj se ne udeležijo vojaške parade v Pekingu.

Francoska vlada se sooča s potencialnim padcem, saj so tri ključne opozicijske stranke napovedale, da ne bodo podprle glasovanja o zaupnici, ki ga je premier François Bayrou napovedal za 8. september. Glasovanje je povezano z njegovimi načrti za obsežne proračunske reze. Napovedani so tudi protesti in stavke, podobni gibanju rumenih jopičev.

Francoski premier François Bayrou se sooča z močnim nasprotovanjem svojim načrtovanim varčevalnim ukrepom, ki predvidevajo zmanjšanje javne porabe za več kot 40 milijard evrov. Bayrou je napovedal novinarsko konferenco, kjer bo poskušal pridobiti podporo za svoj proračun, vendar se sooča z nasprotovanjem tako levice kot desnice. Sindikati, vključno z zdravstvenimi delavci, so že napovedali proteste proti zmanjšanju socialne porabe in povečanju stroškov zdravil. Bayrou bo 8. septembra zahteval glasovanje o zaupnici v parlamentu, saj se zdi, da je vlada v krizi.

Francoski premier François Bayrou se pripravlja na napovedovanje varčevalnih ukrepov, ki naj bi zmanjšali javno porabo za več kot 40 milijard evrov. Zaradi tega se sooča z močnim nasprotovanjem tako s strani levice kot desnice, pa tudi zdravstvenih delavcev, ki napovedujejo proteste. Bayrou bo skušal pridobiti podporo za svoj proračun s tiskovno konferenco, vendar se vlada sooča s krizo in možnim glasovanjem o zaupnici.

Francoski premier François Bayrou je napovedal novinarsko konferenco, na kateri bo poskušal okrepiti podporo vladnemu proračunu, ki predvideva več kot 40 milijard evrov rezov v javni porabi. Napoved konferenco prihaja v času možnih protestov in splošne krize francoske vlade. Bayrou bo parlament prosil za podporo pri izvedbi obsežnih proračunskih rezov, ki pa so naleteli na kritike tako iz leve kot iz desne strani političnega spektra. Medtem zdravstveni delavci napovedujejo proteste zaradi načrtovanih rezov v socialno porabo in višjih stroškov zdravil.

Francoski premier François Bayrou bo v ponedeljek imel tiskovno konferenco, da bi okrepil podporo vladnemu proračunu, ki predvideva več kot 40 milijard evrov rezov javne porabe. Njegovi načrti so naleteli na kritike tako z leve kot z desne. Vlada se sooča s potencialno krizo, saj so napovedani stavke in protesti, zdravstveni delavci pa so obljubili proteste zaradi rezov v socialno porabo in višjih stroškov za zdravila.

Premier François Bayrou je imel novinarsko konferenco ob začetku politične sezone. Na konferenci je govoril o proračunu in grožnji nezaupnice vladi.

Premier François Bayrou je napovedal glasovanje o zaupnici v parlamentu 8. septembra. Napovedal je tudi, da bodo odpravili nepravične davčne niše in poenostavili birokracijo v proračunu za leto 2026. Bayroujeva vlada vidi več vzrokov za brezposelnost in poudarja učinkovito vrnitev na delo, ter opozarja na resnost situacije z dolgom. Opozoril je, da sta LFI in RN antagonistični politični organizaciji, ki bi lahko povzročili krizo. Sindikat CFDT je izrazil nezadovoljstvo s pomanjkanjem konkretnih napovedi s strani Bayrouja in izrazil dvom glede proračuna za leto 2026. Voditelji opozicije so napovedali svoje namere glede glasovanja o zaupnici.

Kitajska je obeležila 60. obletnico komunistične vladavine v Tibetu s parado in slovesnostmi v Lasi, glavnem mestu avtonomne regije. Slovesnosti so vključevale pesmi, plese in množično parado s tisoči udeležencev, ki so mahali z rdečimi zastavicami in transparenti, ki so poudarjali vodstvo Komunistične partije. Dogodka se je udeležil tudi Xi Jinping, kar je redek obisk tega območja.

Kitajska je s parado in slovesnostmi v Lasi obeležila 60. obletnico komunistične vladavine v Tibetu, kjer je predsednik Xi Jinping pozval k etnični enotnosti in verski harmoniji. Visoki politični svetovalec je poudaril močno vodstvo Komunistične partije. Od leta 2012 je Kitajska poostrila nadzor nad Tibetom, omejila dostop tujim novinarjem in zahtevala, da se tibetanski budizem uskladi s socializmom. Xijev obisk je potekal pred zaostritvijo glede nasledstva 90-letnega Dalajlame.

Češka republika je komunistično propagando izenačila z nacistično, kar predstavlja konec dolge poti za nasprotnike komunizma v državi. Več kot 30 let po žametni revoluciji leta 1989 so si prizadevali, da bi komuniste izenačili z nacionalsocialisti in podobnimi avtoritarnimi ideologijami. Kljub temu ima Komunistična partija v tej članici EU še vedno na desettisoče članov in uživa precejšnjo priljubljenost.

V Čilu je 26. julija 2025 prišlo do političnega dogovora med Krščansko demokracijo in Komunistično stranko, kar predstavlja novost v političnem okolju, ki ga sicer zaznamuje vzpon skrajne desnice. Hkrati so se predsedniki Gabriel Boric, Pedro Sánchez, Lula, Gustavo Petro in Yamandú Orsi srečali na iberskem vrhu z geslom »Demokracija vedno«, kjer so potrdili svojo zavezanost obrambi demokracije.

Bolivijska politična skupina Morena obtožuje nekdanjega predsednika Eva Moralesa in aktualnega predsednika Luisa Arceta, da sta ustrahovala njihovo vodjo, medtem ko jih poziva k enotnosti. Še vedno ni uradno potrjeno, ali bo Morena nadaljevala predsedniško kampanjo. Medtem je v Čilu prišlo do zgodovinskega političnega dogovora med Demokrščansko stranko in Komunistično stranko, ki sta se 26. julija 2025 dogovorili o podpori Jeannette Jara, nekdanji ministrici vlade. To se je zgodilo v času, ko regijo pretresajo vzponi skrajne desnice in naraščanje napetosti.

Čile se nahaja pred politično prelomnico, saj obstaja možnost, da bo na predsedniških volitvah izvoljena Jeanette Jara iz Komunistične stranke, kar bi lahko predstavljalo pomemben premik v njeni politični zgodovini. Medtem ko se omenja možnost njene izvolitve, pa zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da José Antonio Kast vodi v predsedniški tekmi pred Jaro. Čeprav se sooča s kritikami, država kljub temu ohranja stabilnost.

Na desettisoče ljudi se je zbralo v Kišinjevu na protestu proti vladavini Maje Sandu. Demonstracije je organiziral volilni blok, ki ga sestavljajo Stranka socialistov, Komunistična partija ter stranki "Prihodnost Moldavije" in "Srce Moldavije". Med pomembnejšimi udeleženci so bili bivši predsedniki Igor Dodon in Vladimir Voronin ter bivši premier Vasile Tarlev. Dogodek je bil prvi skupni shod na novo združenih prorusko usmerjenih strank.

Demokratična krščanska stranka (DC) se nahaja na zgodovinski prelomnici, saj bo na svoji nacionalni skupščini odločala o svoji prihodnosti v predsedniških volitvah. Stranka se je znašla v situaciji, ko mora izbrati med podporo kandidaturi Jeannette Jara, ministrice za delo in članice komunistične partije, ali pa ohraniti svojo neodvisnost. Po mnenju strokovnjaka Alda Cassinellija je DC danes marginalna stranka, ki bo izginila iz političnega sistema. Obenem se kritizira vztrajanje levice pri idejah marksizma in leninizma v sodobnem političnem diskurzu, še posebej v času predsedniške kampanje.

Kitajska tropska otoška provinca Hainan bo s 18. decembrom vzpostavila neodvisen carinski režim, so sporočile centralne oblasti. Peking želi Hainan preoblikovati v pristanišče proste trgovine, zato bo otok vzpostavil samostojno carinsko območje. Provinca je po besedah pokrajinskega partijskega sekretarja Feng Feija v celoti pripravljena na izvedbo politike carinskega zaprtja, kar je ključen korak pri vzpostavitvi otoka kot pristanišča proste trgovine. Namen tega koraka, ki ga je odobril Centralni komite Komunistične partije, je spodbujanje trgovine in večja vključenost Hainana v mednarodno areno.